Vloga in mesto karmela v Cerkvi

- Cerkev je skupnost tistih, ki sprejemajo Božjo besedo: v to skupnost Cerkve je sv. Terezija želela zakoreniniti svoje karmelske skupnosti in jim kot apostolski namen določila služiti Cerkvi in se z molitvijo in vsem življenjem v karmelu vključevati v odrešenjski načrt, ki ga ima Bog s svetom

- to je bil tudi glavni razlog za njeno prenovo reda v 16. stol.: »Zato vas je Gospod zbral na tem kraju. To je vaš poklic.«

- kdor notranje živi v veri, upanju in ljubezni ter trdno veruje v nadnaravno moč in rodovitnost molitve, služi Cerkvi in v njej odmeva njegovo zvesto življenje po evangeljskih svetih ter osebno prizadevanje za popolnost, vse do polnega spreobrnjenja

- karmeličanke čutimo s skupnostjo verujočih - s Cerkvijo, kakor tudi z vsem človeštvom: ko smo potopljene v njihovo trpljenje ali veselje, ki ga prinašamo pred križanega in vstalega Gospoda, zanje prosimo ali se zahvaljujemo

- ko prosimo za vse velike potrebe Cerkve in človeštva, sodelujemo v sooblikovanju zgodovine, ki je zgodba Boga – Ljubezni – do nas

- v molitvi in češčenju Boga postajamo podobne Kristusu, kakor naj bi mu postajala podobna vsa Cerkev

- verujemo, da je Bog odrešil vse ljudi in da želi tudi vse rešiti, da išče poti, kako priti do vsakogar: zato prosimo, da bi vesela novica zares prišla do vseh ljudi, da bi bilo dovolj oznanjevalcev evangelija in da bi se našlo prave poti, ki bi pripeljale do edinosti kristjanov in do miru ter pravičnosti v svetu

- bistvo poslanstva molitve in vsega življenja v karmelu bi lahko strnili v besede bl. Janeza Pavla II.: »Vse, kar ste, vse, kar vsak dan delate – naj bo to molitev ali petje psalmov, slavljenje evharistije, delo v celici ali z drugimi sestrami, spoštovanje klavzure in molka, opravljanje spokornih vaj – vse to Kristus sprejema, posvečuje in uporablja za odrešenje sveta.«