-
leto 2020 VELIKA NOČ 2020
Pogreznjeni v stisko in preizkušnjo zaradi koronavirusa smo morda bolj kot kdajkoli prej poklicani od daleč ali od blizu gledati, kako Marija kleči pod križem umirajočega Sina. Kaj vse se "trga" v njenem srcu? Je prostor za upanje? Za kakšno? Je prostor za zaupanje v Božjo obljubo? Kako jo doživlja, kako išče odogovor na to, na kakšen način jo bo Oče izpolnil? Petek in križ ... Sobota in gorb ... kot zaustavitev koraka, dihanja, življenja. Za koliko časa? Potrpežljivo čakanje v nemoči in tišini ... šele tretji dan, ob vstajenju, bo vse pojasnjeno, bo razvidno, da je bila sobota - kratka ali dolga - samo "pavza" pred zadnjim častitljivim akordom Händlove Aleluje! Bi bil mogoč brez te "pavze" in brez vsega, kar je bilo pred njim?
Naša skupnost se v teh tednih podvojeno podaja vsak dan znova pod Gospodov križ in moli za človeštvo, utrjuje skupaj z Marijo v srcu razloge za upanje in zaupanje. In prenavlja dvoje drže do življenja na vseh področjih ter se uči predajanja v Gospodove roke, ki so ljubeč objem do konca.* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
... tišina ...
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
leto 2022
- vojna, zbeganost, negotovost ... še bolj kot med pandemijo veljajo zato besede, napisane za veliko noč 2020 (zgoraj) ...
- Jezus Kristus, sin živega Boga, usmili se nas!* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
leto 2023
(in pribil te je na križ, to je bil tvoj kelih, a ti si izpolnil Očetovo voljo, saj si do konca ljubil, prosil za človeka, odpuščal ...)
- če je ta Očetova volja enaka tudi za vse nas, ki smo njegovi otroci in tvoji bratje in sestre, kje smo v tej ljubezni? Smo?
- če zremo v skrivnost stvarjenja, našega življenja znotraj tega, počasi okušamo in se začnemo zavedati, da je vse dar, da mi je z življenjem podarjeno vse, od
dihanja do hoje, sposobnosti za spoznavanje, učenje, delo, ustvarjanje ... če nenehno zremo v ta Očetov načrt, počasi naša drža začenja postajati hvaležnost,
zahvaljevanje za vse, umakne se zahtevanje, godrnjanje, občutek, da "imam pravico" ... v nenehnem podarjanju vsega iz ljubezni ni prostora za zahtevanje ...
srčika izvirnega greha nam začne jasno slikati svoje poteze: težko prenesemo, da bi nam moralo biti vse podarjeno iz ljubezni in da bi naj bila naša drža drža
zahvaljevanja ... zgodbo padca, ki jo ta sila prinese, poznamo ... Gospod pa kliče, se v naše stanje telesa in greha potopi do smrti, ljubi do konca, nam razpre
vpogled v odrešenost nebeškega Jeruzalema, nam ponuja okušanje Božjega kraljestva že tu in zdaj ... v skritosti in tišini, ki jo pozna samo srce ...
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***