Dogodki 2014
JANUAR - MAREC 2014
Gledamo na prehojeno pot zadnjih treh mesecev in se spominjamo mnogih dogodkov in srečanj. Pa vendar spominjanje dogodkov ni dovolj. Ni dovolj, če ostane samo pri človeškem spominjanju, pa naj bo še tako toplo in prijetno in prisrčno. V srcu nas mora spremljati vprašanje: »Gospod, kaj si nam želel po tem dogodku, po tej osebi razodeti ti o tebi samem, o življenju, o nas?« Pred Njim, ki vodi zgodovino človeštva in naša lastna življenja, se moramo nenehno učiti razbirati znamenja časov, dogodke, srečanja … ni lahko, ker to pomeni, da se moramo najprej naučiti zares biti z Gospodom tu in zdaj, saj je samo ta »tukaj in zdaj« tisti prostor in čas, kjer je žívi in vstali Kristus prisoten, delujoč zame, za nas, kjer nas po svojem Duhu ljubezni objema, odrešuje in vodi k Očetu.
V tem duhu doživljamo spominjanje hudih dni konec januarja, ko je bila skoraj vsa Slovenija ujeta v žled. Pogled je bil strašen (posledice tudi). Ledena smrt. Strašno. Strašno v resničnosti narave, ki smo jo zrli. In še bolj strašno kot podoba: takšna je smrt človeka, družbe, človeštva, ki se kot mladika odtrga od trte. Duhovna, duševna, telesna smrt. Iz raja v grob pekla. Adam in Eva. Mi vsi. 
Potem je prišla pomlad, tudi na naš vrt. Čeprav so veje dreves polomljene, so vzcvetele. Ljubezen in življenje sta premagala smrt. Čudovitost odrešenja. Čudovitost odrešenja v resničnosti narave, ki jo zremo. In še večja čudovitost odrešenja kot podoba: takšno je Življenje, ki je ugonobilo smrt. Takšen je odrešen človek, družba, človeštvo, ki sprejme tistega Edinega, ki je resnična pomlad – pot, resnica, življenje: Jezusa Kristusa. Duhovno, duševno, telesno življenje za večno. Iz groba pekla v večno odrešenost. V Kristusu, po Mariji. Adam in Eva. Mi vsi.
Znamenje Gospodovega življenja je odprto srce naše Irene, ki se je po duhovnih vajah pred Njegovo obličje in pred naša obličja postavila kot s. Marija Irena Presvete evharistije: postavila se je pred obličje Najvišjega, da bo živela v njegovem pogledu in iz njegovega pogleda; in postavila se je pred naša obličja, da bomo me zrle nanjo z Božjim pogledom in bo v nas prepoznavala Gospoda. Pa tudi, da bo ona gledala nas s pogledom Gospoda in bomo me lahko v njej prepoznavale Boga. Božje kraljestvo je tu in zdaj, v nas in med nami.
Pomagaj nam, Gospod, da bi mogle čez tri mesece zapisati čim več odmevov okušanja
tega tvojega kraljestva v nas in med nami.
JUNIJ 2014
14.6.: srečanje karmelske bratovščine ne Brezjah
JULIJ 2014
16.7.: praznik Karmelske matere Božje
JUNIJ - SEPTEMBER 2014
… kako otipljivo doživljamo, da je v Božjih očeh »tisoč let kakor en dan in en dan kakor tisoč let«, saj se včasih v enem dnevu zgodi za tisoč let stvari in občutek imamo, da tisoč let mine tako hitro, kakor en dan.
V tej uvodni resnici je zajeto naše življenje v zadnjih treh, štirih mesecih: molitev, delo, srečanja, dogodki … Izmed množice stvari izbiramo nekatere …
Ko pokleknemo pred Gospoda in se nam skozi srce vrstijo neštete prošnje za molitev v življenjskih stiskah, ko se vrstijo odmevi na zlo, ki ga po svetu množi človeštvo, gremo s tistim, ki edini pozna Boga – z učlovečeno Božjo Besedo - v srce sv. Trojice in zremo Božji pogled na človeštvo. Božji klic človeštvu: »Adam, kje si?« in izpolnitev odrešenja v Božjem ponižanju (kenosis). Adam – človeštvo – se je skril do skrajne točke, v grob. Zato se Bog, Sin, spusti do tja, v grob, da ga najde. Šele ko Luč vstopi v temo, zlo, greh in smrt, je vse to premagano sámo v sebi, čeprav izkustveno še hodimo po poti, kjer v obliki križa doživljamo in nosimo posledice naše odtrganosti od Boga. Kako zelo moramo biti čuječi, bedeti nad mišljenjem in srcem, da zmoremo vse, kar nam življenje prinese, gledati z velikonočnim, vstajenjskim, Božjim pogledom! Kje je lepši kraj kot v karmelu za učenje tega Božjega pogleda na življenje! Na Slovenskem imamo ta blagoslov že 125 let … Na dan 12. junija, ko so pred 125 leti prišle v Slovenijo prve karmeličanke, smo imele zahvalno mašo. Povabile smo naše dobrotnike in se tudi njim tako zahvalile za vse dobro, ki nam ga velikodušno izkazujejo in s tem omogočajo, da ostajamo še vedno prisotne v njihovi sredi in v slovenski Cerkvi.
14. junija je bila na Brezjah slovesna maša ob prvem slovenskem srečanju članov karmelske bratovščine. Maše so se udeležili tudi patri
karmeličani iz Zagreba in v njej aktivno sodelovali (vstopna procesija, branje Božje besede, somaševanje, uvodni nagovor), o čemer pričajo tudi
fotografije.
Adoracija in maša (glasba, branje in vse ostalo sodelovanje in pomoč) ne bi bili tako čudoviti, če bi Gospod velikodušno ne navdihoval koodrinatorjev in vseh naših dobrotnikov ter prijateljev, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi.
Nekaj misli o Mariji iz besedila adoracije, ki je vabilo k razmišljanju skupaj z njo, ki je vsa usmerjena v Kristusa: Gospod Jezus Kristus, vprašal si svoje učence in sprašuješ tudi nas: »Hočete tudi vi oditi?« Kolikokrat nas skušnjava premami, da bi zamahnili z roko in rekli, da je vse brez pomena,
da življenje nima smisla, da molitev ne pomaga, da je zla, trpljenja in smrti več kot dobrote, upanja, luči in življenja. Pa vendar … Gospod,
odgovarjamo ti z apostolom Petrom: »Gospod, h komu naj gremo, ti edini imaš besede večnega življenja in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Božji Sin.« Pred teboj, ki si naš stvarnik in odrešenik, smo krhki in majhni – tvoja ustvarjena bitja, ki jih ljubiš – zato te prosimo: »Jezus Kristus, Sin Božji, obudi nam v življenje vse, kar je zaradi greha v nas in v naših bližnjih umrlo. Podari nam svojega Duha, objemi naše stiske … tudi naše veselje … hvaležnost za življenje …« Tudi tebe, Marija, ki te nam je tvoj Sin izročil za mater, prosimo: »Daj nam v globino spoznati veličino tvojega odgovora Bogu, tvojega ´zgódi se´ - bodi nam zgled!« Ko si ti izrekla svoj »Zgodi se mi po tvoji besedi.«, niso zvonili na zemlji zvonovi, niso vzcvitale rože, a svet se je spremenil, zgodovina se je obrnila – Bog je začel svojo čudežno pustolovščino – postati človek v telesu žene.
Naš »zgodi se« tebi, Gospod, mora urejati potekanje vsakega našega dneva, od jutra do večera, vsakega leta in celotnega življenja. Prosimo te, Gospod, da bi to postala naša edina skrb. Toliko skušnjav in nevarnosti je v našem življenju, da se zlahka oddaljimo od tebe. Čutimo, da stojimo na meji med praznino, ko nismo s Teboj, in polnostjo, ko smo v Tebi. Pomagaj nam razumeti, Gospod, da gre pri našem »zgodi se« za skrivnost vere in ljubezni.
Marija, ki si naš zgled, naša sestra, naša mati: pomagaj nam veselo verovati v Božjo besedo, da bo tudi naše življenje rodovitno in svobodno. Pomagaj nam tudi, da bi v skupnosti (v družini, med prijatelji, v Cerkvi) trudili za takšne odnose, ki gradijo in nam ohranjajo upanje v Božjo obljubo in vero v Gospoda. Marija, ti si videla, kako se je rodil tvoj Sin, kako je živel, kako je trpel in umiral in vstal in kako se je njegovo telo darovalo za nas. Pomagaj nam sprejeti skrivnost Kristusovih besed pri zadnji večerji: »Vzemite in jejte. To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Gospod Jezus, pridi v moje srce – želim te sprejeti takšnega, kot si, in te postaviti za temelj svojega življenja. Ko te sprejemam v srce, sprejemam s Teboj tudi svoje življenje, svoj vsak dan takšen, kakršen je. Nobenih vzvišenih občutkov mi ni treba imeti v srcu, da bi ti o njih pripovedoval, saj je edino, kar želiš od mene, da pred Teboj razgrnem resnico svojega vsakodnevnega življenja, ki mi ga podarjaš ti. Pred Teboj sem lahko to, kar sem. Saj me poznaš in sprejemaš popolnoma, saj sem tvoj. Pridi, Gospod Jezus, in ostani z nami!
Na praznik Karmelske matere Božje, 16. julija, je letos slovesno mašo ob somaševanju še nekaterih duhovnikov daroval g. kardinal Franc Rode in podelil škapulir 25 novim članom bratovščine. Ob začetku maše je blagoslovil tudi ikono Karmelske matere Božje, ki jo je napisal g. Tine Jenko, in sicer po predlogi ikone sester karmeličank iz Harisse.
Marijinemu »zgodi se« je podoben naš »zgodi se«, posebno ko gre za redovne zaobljube. Zato smo se 6. avgusta, na "profes" naše prednice, vse sestre
zbrale na vrtu pod lipo. Povabljene smo bile v Betanijo. Vabil je noviciat, sodelovale smo pa vse, tako da ni manjkalo Martine ustrežljive ljubezni, Marijinega
poslušanja Gospoda ob njegovih nogah, Martine slabe volje nad sestro, Lazarjeve čudežne prisotnosti, pa tudi ne spraševanja, komentarjev Jezusovih učencev, ki so prišli z njim na slovesno kosilo. Vse smo na poseben način začutile, kaj pomeni skupna miza, kjer sta dva ali so trije zbrani v Gospodovem
imenu – tam je Gospod otipljivo sredi med njimi. Iz fotografij se lahko razbere nekaj radostnega vzdušja.
Naslednji dan, 7. avgusta, nas je z obiskom presenetil p. provincial OCD v spremstvu p. Danijela. Najprej smo ju sprejeli v Betaniji srca naše hiše – v kapeli, kjer smo zajeli iz studenca Žive vode, potem pa še v Betaniji našega vrta, pod lipo, kjer smo zajemali iz naših človeških izvirov in prinašali iz globin ter si medsebojno podelili spodbude za življenje. Fotografiji naj sporočita vse ostalo …
OKTOBER 2014
1.10: praznik sv. Terezije Deteta Jezusa
Stopiti v duhovni realizem sv. Terezije Deteta Jezusa pomeni pustiti se prežariti resnici, da nas Bog ljubi, da se je ponižno sklonil k nam, v našo resničnost - v učlovečenju Sina, Jezusa Kristusa, ki je v svoji smrti objel našo smrt in jo v svojem vstajenju za nas spremenil v Življenje. To je kot vonj dišeče narde, kot vonj najopojnejše vrtnice. To je milost, ki jo je sv. Terezija Deteta Jezusa obljubila trositi iz nebes: zavedanje resnice, da nas skrivnost Božjega življenja, ki je v nas, nesluteno presega, in naše odgovarjanje na to resnico - ostajati z Gospodom vedno in povsod.
Nekaj utrinkov v slikah:
Pod tvojim pogledom Oltar je že pripravljen ... Vrtnice za blagoslov tudi ...
se bomo srečali.
Sestre tudi ... Pridi, Gospod! Ob tvojem oltarju, Gospod ... po lepi pridigi...
Veselo in prisrčno otroško petje Čebelic je Tudi sestre smo prispevale svoj delež: petje psalma.
bilo v slavo Gospodu in nam v radost.
Vse naj te slavi, Gospod! Vse tvoje stvarstvo
in mi, ki smo tudi - še najbolj - tvoji ...
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***
15.10.: GOD sv. TEREZIJE ÁVILSKE in uradni začetek JUBILEJNEGA LETA ob 500-letnici NJENEGA ROJSTVA
