sv. Janez od Križa

1542–1591, duhovnik, cerkveni učitelj in prenovitelj karmela

- rodi se na god Janeza Krstnika, 24. junija 1542, kot Juan de Yepes y Álvarez, tretji otrok Gonzala in Katarine (oče se mora odpovedati plemiškemu stanu zaradi poroke z revno in preprosto Katarino)

- v sredini 16. stol., ko stanje v Cerkvi kliče po notranji prenovi, Gospod pokliče v življenje moža, polnega notranje jasnosti, moči in odprtosti za resnico

- po očetovi smrti se revščina Katarine in treh otrok poveča do skrajnih meja, v boju za obstanek se vdova preseli v Medino del Campo (cvetoče trgovsko mesto)

- nadarjenega in bistrega Janeza mati ne more dati v šolo, vzamejo ga v uk za obrtniška dela (tesar, krojač, rezbar), kar mu ne gredo od rok in gre delat kot bolniški strežnik

- ko lastnik bolnišnice, plemič Alfonzo Álvarez de Toledo, opazi njegovo nadarjenost, mu omogoči, da pri jezuitih obiskuje latinsko šolo, kjer zelo hitro napreduje v latinščini in književnosti

- ljubezen do resnice je njegova življenjska potreba in vse močneje se v njegovem srcu oglaša duhovni poklic; don Alfonzo si želi, da bi Janez ostal v njegovi bolnišnici kot hišni kaplan, Janez pa v sebi čuti, da se želi ves posvetiti molitvi in na god apostola Matija, 24. februarja 1563, vstopi v karmelski red; izbere si ime brat Janez od sv. Matija

- po prvih zaobljubah (1564) ga predstojniki pošljejo študirat na univerzo v Salamanci, ki mu omogoči izvrsten študij filozofije, Svetega pisma in cerkvenih očetov; v karmeličanskem kolegiju v Salamanci, kjer stanuje, pa dobi še dodatno izobrazbo o nauku učiteljev karmelskega reda

- leta 1567 prejme mašniško posvečenje in ima novo mašo v Medini del Campo, kjer se sreča s sv. Terezijo Ávilsko, kar za vselej zaznamuje njegovo življenjsko pot

- Terezija je tedaj že v svojem duhovnem razcvetu in prenavlja samostane v duhu prvotnega karmelskega ideala, sv. Janez pa prav tedaj doživlja razočaranje nad mlačnim življenjem v karmelskih skupnostih in premišljuje, da bi vstopil h kartuzijanom; Terezija mu nakaže drugo smer – lotiti se prenove v svojem redu – in mu za to ponudi hišo v vasici Duruelo, ki so ji jo bili podarili

- v Duruelo pride Janez 28. novembra 1568 z nekaj redovniki, zavzetimi za življenje po prvotnem Pravilu

- glede na nov življenjski program si Janez izbere tudi novo ime, Janez od Križa

- kmalu za tem nastanejo novi reformirani samostani v Pastrani, Manresi in Alcalá de Henares in tedanji vrhovni predstojnik karmeličanov je prenovi naklonjen

- ko je Terezija poklicana v neprenovljeni samostan Učlovečenja, kjer mora prevzeti mesto predstojnice, prosi Janeza od Križa, naj bo spovednik sestram; ta čas je čas najvišje stopnje kontemplacije, ki jo doseže sv. Janez od Križa; njegove notranje samote in bogozrenja ne ovira niti težko in odgovorno delo v samostanu, niti stiki z ljudmi iz mesta, ki jim je duhovni voditelj - vse mu pripomore k zrenju Boga

- velik in hiter uspeh prenove vzbudi hudo vznemirjenje pri tistih, ki so zadovoljni z dotedanjim življenjem v samostanu in imajo nove redovnike za novotarje, zato jih na kapitlju v Piacenzi razglasijo za upornike; največ nejevolje je deležen Janez od Križa, majhen mož po postavi, a odločen in goreč redovnik, ki s svojim globoko kontemplativnim življenjem potegne za seboj veliko drugih redovnikov

- Janeza zato zaprejo najprej v ječo samostana v Medini del Campo, izpustijo ga šele na odločno nuncijevo zahtevo, po nuncijevi smrti pa Janeza na skrivaj odvedejo v Toledo, ga v samostanu zaprejo, obtožujejo in z njim surovo ravnajo

- telesno trpljenje in popolna zapuščenost še močneje prečistita njegovo notranjost in duhovno življenje, povzpne se do najvišjih stopenj mističnega združenja z Bogom, ob čemer dozorevajo sadovi njegovega duha – njegove pesmi in spisi

- Janezovo življenje je v nevarnosti, zato na praznik Marijinega vnebovzetja 1578 pobegne iz ječe in spet zmore, čeprav izčrpan od hudega trpljenja, svojim bratom kazati pravo smer, in to ravno v času, ki je za bosonoge karmeličane najtežji

- papež Gregor XIII. potrdi leta 1580 posebno redovno provinco bosonogih karmeličanov in s tem spor vsaj pravno zaključi, Janez se znova posveti spovedovanju in duhovnemu vodstvu; številna pričevanja njegovih spovedancev kažejo, kako zna stroga pravila svojega reda združevati z globoko človeškostjo in pravim krščanskim usmiljenjem in ljubeznijo

- hkrati opravlja najrazličnejše službe v redu, je hišni predstojnik, provincialni vikar, pomaga pri prenavljanju samostanov, pogosto je na potovanjih od samostana do samostana, kjer spoveduje, ne izogiba se delu na vrtu in – piše; mir pa ne traja dolgo; v vodstvo reda se povzpne redovnik, ki Janezu ni naklonjen, začnejo se širiti lažna obrekovanja in zastraševanja, med redovniki nastane preplah; v tem obdobju je uničenih veliko pisem sv. Janeza od Križa, saj je »nevarno« vse, kar je njegovega: on pa ostaja miren in ne dovoli, da bi kdo o njegovih preganjalcih govoril slabo

- grozijo mu z izključitvijo iz reda, a preden to uresničijo, Janez od Križa zboli, rane na nogah mu povzročajo stalno vročino in v samostanu v Úbedi se mu stanje zelo poslabša: s potrpežljivostjo svetnika prenaša boleče izrezovanje in izžiganje ran

- opolnoči med 13. in 14. decembrom 1491 Janez od Križa umre in gre »prepevat jutranjice v nebesa«, kakor je sam napovedal

- začasno ga pokopljejo v Úbedi, nato pa ga prenesejo v Segovio

- za blaženega je razglašen leta 1675, za svetnika 27. decembra 1726

- njegov god obhaja Cerkev 14. decembra

- sv. Janez od Križa je eden največjih učiteljev in pričevalcev mističnega izkustva, saj je kljub velikim nasprotovanjem, preganjanjem in jetništvu s strani sobratov vztrajno napredoval na poti očiščevanja ljubezni; ko je bil pred Križanim zatopljen v molitev, je na Gospodove besede: »Janez, kakšno nagrado želiš od mene za vse, kar si napravil in pretrpel zame?« mirno odgovoril in prosil: »Gospod, naj trpim in naj bom preziran iz ljubezni do tebe.«; sv. Janeza od Križa bi lahko imenovali kar sv. Janez od Ljubezni

- sv. Janez od Križa sodi kot pesnik v vrh španske in svetovne mistične lirike in je zavetnik španskih pesnikov

- s poglobljenimi, jasnimi in bistrimi teološkimi proznimi razlagami svoje mistične poezije je sv. Janez od Križa učitelj na poti vere, moder voditelj na poti molitve in kontemplacije; papež Pij XII. ga je 24. avgusta 1926 razglasil za cerkvenega učitelja (več o življenju sv. Janeza od Križa, o njegovi dobi, o njegovi osebnosti ter pomenu njegovega dela gl. Vzpon na goro Karmel – spremna beseda in Temna noč v Klasiki duhovnosti – spremna študija)

- vsa temeljna dela sv. Janeza od Križa so prevedena tudi v slovenščino: