bl. Mirjam Križanega Jezusa
1846–1878, karmeličanka
- v pobožni družini Jurija in Marije Bauardy v Abellinu (Palestina) se rodi štirinajst otrok, a jih dvanajst umre v zgodnji mladosti, zato starša poromata v Betlehem, da si od Malega Jezusa izprosita deklico; zaobljubita se, da ji bosta dala ime po Devici Mariji; prošnja se jima usliši in 5. januarja 1846 se rodi mala Mirjam, krščena v melkitskem (grško-katoliškem) obredu; že dveletna postane skupaj z mlajšim bratom sirota; posvojijo ju sorodniki in ju za vedno ločijo
- pri stricu se deklica uči gospodinjskih opravil, pri dvanajstih letih jo hočejo omožiti, a se odločno upre, užaljeni stric ravna odtlej z njo kot s sužnjo; hoče poiskati svojega brata; služabnik, musliman, ki naj bi ji pomagal, jo hoče na silo spreobrniti; ker tega ne sprejme, jo napade in ji zaseka globoke rane v vrat; prepričan, da je mrtva, jo zavito v kos blaga odloži v obcestnem jarku; »prijazna redovnica v modrem« jo dolgo neguje; ko se ji zdravje izboljša, ji še vedno govori o nebesih in o kratkem bivanju na zemlji ter jo nato dokončno zapusti; Mirjam je prepričana, da je bila ta gospa sama nebeška Mati
- sledijo leta služenja pri različnih družinah v Aleksandriji (Egipt) in pozneje v Marseillu v Franciji
- leta 1865 vstopi k sestram svetega Jožefa, čez dve leti pa k bosonogim karmeličankam v Pau-ju (Francija), kjer pri preobleki 2. julija 1867 prejme ime Marija Križanega Jezusa
- leta 1870 se kot soustanoviteljica samostana odpravi v Mangalore (Indija) in tam 21. novembra 1871 naredi zaobljube; v Francijo se vrne leta 1872, čez tri leta pa odide v Sveto deželo, kjer zgradi samostan v Betlehemu in načrtuje drugega v Nazaretu
- loti se najtežjih zidarskih del, pri tem nekega dne nesrečno pade in 26. avgusta 1878 umre za posledicami vnetja rane, kakor prej sama napove sestram
- njena zadnja beseda je: "Usmiljenje."
- obogatena z nadnaravnimi darovi se odlikuje predvsem v evangeljski preprostosti; izrednim milostim (videnja, ekstaze, lebdenja, prerokbe, pesnjenje - nepismena je! -, ozdravljenja, bilokacije, stigme in rane na srcu) ne pripisuje pomena, za posebno milost pa ima to, da sme služiti in se použivati v ljubezni do bližnjih; zna prepoznavati navzočnost Božjega Duha tako v vsakdanjih dogodkih kakor v izrednih pojavih, odlikuje se po veliki ljubezni do Cerkve in svetega očeta
- Mirjam Križanega Jezusa, imenovana tudi »mala Arabka«, se odpira delovanju Svetega Duha s preprostostjo malih in na nadnaraven način doume njegovo delo posvečevanja ter postane pravi apostol pobožnosti k Svetemu Duhu
- postopek za beatifikacijo se začne že leta 1922 in je 13. novembra 1983 uspešno zaključen, ko jo papež bl. Janez Pavel II. razglasi za blaženo in jo opiše kot redovnico, ki je obdarjena z veliko notranjo jasnostjo, z iskrivo naravno inteligenco in s tisto pesniško domišljijo, ki je značilna za semitska ljudstva; opiše jo kot redovnico, ki je napolnjena s spoznanjem trinitarične skrivnosti in ki ni zgled samo za svoje galilejsko ljudstvo ampak za ves svet: pomembno vlogo ima bl. Mirjam pri delu za ekumenizem, za spravo med Arabci, Judi in muslimani
- njen god obhajamo 25. avgusta
- knjiga, ki je v slovenščini izšla o njej:
