Ana in Agnes Morsey-Picard

karmeličanki, prvi priorici karmela v Sloveniji (na Selu pri Ljubljani):

s. Marija Johana od Križa (1856-1890) in s.Marija Terezija Jezusova (1859-1910)

- s. Marija Johana od Križa (Anna Morsey-Picard) kot prva priorica novoustanovljenega samostana na Selu svojo službo opravlja samo eno leto, a vtisne skupnosti sester globok pečat in po smrti se med ljudmi glas o njeni svetosti hitro razširi

- s. Marija Terezija Jezusova (Agnes Morsey-Picard) prevzame vodstvo samostana po smrti rodne sestre Anne

- o obeh sestrah izide leta 1921 knjiga v nemščini z naslovom In Christo verborgen (Skriti v Kristusu)

- Anna Morsey se rodi na gradu Krebsburg pri Osterkappelnu v Westfaliji 10. aprila 1856 kot druga od sedmih otrok plemiške rodbine baronov Morsey-Picard

- od najnežnejših let je krhkega zdravja, a zelo živahna; ima sončno otroštvo; po težki bolezni si opomore in se razcveti v zdravega in krepkega otroka; nima velike želje po knjigah in šolski učenosti, njen življenjski prostor je narava, kjer si nabira naukov in izkušenj za življenje, tam so živali, tam je prijetno in domače; ko mora kasneje v zavod, reče ena od redovnic, njena sorodnica: »Oh, ta nam bo delala preglavice!«; Anna je namreč odločna, pogumna, skoraj fantovsko predrzna, med drugim rada jezdi, je izredno visoke postave; a je hkrati tudi mila, ljubezniva, prisrčna in celo pobožna

- prvo sv. obhajilo prejme v samostanu Sacre-Coeur pri Münstru, nato 14-letna spet težko zboli in se trdo bori za življenje, prejme zakramente za umirajoče; ko si opomore, jo dajo k salezijankam v Münster v šolanje; po vojni se leta 1866 družina Morsey-Picard preseli iz Krebsburga v grad Hohenbrugg na avstrijskem Štajerskem in Marija, najstarejša izmed Morseyjevih deklet, prosi za vstop v karmel v Gradcu; Anna je tedaj vsa ogorčena nad sestrino »neumnostjo«

- čez nekaj let tudi Anna sama prosi za sprejem pri sestrah Karla Boromejskega in ko govori o tem svoji sestri Mariji, jo ta resno posvari: »Pazi, kaj delaš! Tvoj poklic je karmel!«, a Anna noče nič slišati

- kmalu pa se v njeni duši zgodi nepričakovan preobrat: šest mesecev kasneje prav tu prosi za sprejem v klavzuro; na predvečer praznika Marijinega darovanja, 20. novembra 1877, se daruje Bogu in ostane temu notranjemu klicu zvesta do konca; dobi redovno ime: s. Marija Johana od Križa

- Anna hitro dozoreva, zaobljube naredi v Gradcu in leta 1879 odide z materjo Marijo Evfrazijo v novoustanovljeni samostan Baumgarten na Dunaju, kjer postane subpriorica; že preden v Red vstopi, sluti, da jo želi imeti Bog kot karmeličanko v eni od slovenskih dežel; o tem molči, ko pa se odpre možnost za novo ustanovo na Selu pri Ljubljani, takoj odgovori in njenega odziva so predstojniki zelo veseli: vedo, da je najbolje zaupati to veliko stvar njej, saj jo dobro poznajo - pametna in sveta je, odločna in požrtvovalna, pogumna in velikopotezna; nekdo je dejal: »Ta žena bi mogla vladati kraljestvo.« (in se ni motil)

- za Selo je izbrana tudi Marija Terezija Jezusova, njena rodna sestra, ki vstopi v dunajski karmel leta 1880, ter Slovenka Marija Pogačnik (s. Jožefa Terezija od Matere Božje), ki je še novinka; odidejo 7. junija 1889, se ustavijo v karmelu v Gradcu, ki za Selo nameni dve korni sestri, ena od njih je Slovenka (s. Marija Mihaela svetega Jožefa); graški karmel tedaj vodi mati Marija Terezija Gabrijela, najstarejša rodna sestra matere Johane in s. Terezije Jezusove (to je zadnje srečanje treh sester Morsey)

- v Ljubljani sestre slovesno sprejmejo,12. junija ima frančiškanski gvardijan, p. Placid Fabiani, prvo sv. mašo v karmelski kapeli in 27. septembra 1889 dr. Missia uradno postavi mater Marijo Johano od Križa za priorico; stara je 33 let; naslednje leto januarja zboli za hudo gripo in vse bolj slabi; ko izve, da je njeno bolezensko stanje resno, se v njej začne hud boj, mlado življenje se upira tako zgodnji smrti, polna je načrtov za novoustanovljeni karmel; na koncu zmaga, ko svoje življenje, svoj čas in svojo večnost v polni vdanosti položi v Božje roke

- umre na praznik sv. Rešnjega telesa 1890, ki ga je vedno obhajala z velikim veseljem; kmalu po smrti se oglasijo mnogi, ki jim pokojna karmeličanka izprosi nenavadno pomoč v duševnih in telesnih stiskah

- Agnes Morsey-Picard (mati Marija Terezija Jezusova) se rodi 13. julija 1859; je nežno svetlolaso dekletce, pravo nasprotje ognjevite Anne; mati jo z veliko skrbjo spremlja v dunajski karmel, saj se ji zdi, da ne bo zmogla nositi teže redovnega življenja

- ob prihodu na Selo mora prevzeti mesto subpriorice, ne da bi slutila, da bo že čez leto dni prevzela vodstvo samostanske družine; po smrti ljubljene sestre je prepričana, da svoje naloge ne bo opravljala dolgo, a v najtežjih časih (gradnja, finančne stiske, bolezni, naravne nesreče) z velikim zaupanjem v Gospoda vodi samostan kar 20 let in dekleta prihajajo prosit za sprejem

- tudi ko zboli, jo leta 1908 Rim znova potrdi za priorico, ona pa samo vdano ponavlja: »Če smo dneve veselja hvaležno prejemali iz Gospodovih rok, sprejmimo hvaležno še dneve trpljenja!«

- sredi noči na svečnico leta 1910 odide v »tempelj Gospodove slave«; o tej skromni ženi zapišejo: »Bila je biser svetega reda in dvajset let najboljša mati svoji družini.«

- svetost sester Morsey-Picard z začetkov slovenskega karmela sije tudi v naš čas