Kaj je karmel?

"Ljubečemu srcu in sklenjenim rokam klavzurnih sester je zaupana pot Cerkve." (Verbi Sponsa 4)

Karmel:

a)  je ime za Karmelski red bratov in sester Device Marije s Karmelske gore

-  je eden najstarejših meniških redov v Cerkvi in združuje bogato meniško tradicijo ter dinamičnost življenja v skupnosti

-  vodilo življenja v karmelskem redu je karmelsko Pravilo, ki je bilo napisano na podlagi Svetega pisma in predstavlja življenjski model – ideal redovnika nekdaj in danes že od prvih začetkov Reda na gori Karmel v 12. in 13. stol.:

b)  je hebrejska beseda in je sestavljena iz »kerem« (trta, vrt) in »El« kot okrajšava za »Eloím« (Bog, Gospod) in pomeni Gospodova trta, Gospodov vrt

c)  je ime gore v Sveti deželi (Izrael)

-  gora Karmel je v Svetem pismu simbol rodovitnosti in lepote, pa tudi človeškega napora na poti k Bogu, saj je težko dostopna

-  na gori Karmel so puščavniki že v 11. stoletju iskali božjo bližino, kakor prerok Elija, ki je že v 8. stoletju pred Kristusom »vneto gorel za Gospoda« in prav tu doživel njegovo prisotnost, »ne v silnem viharju, ki ruši gore in lomi skale, ne v potresu in ne v ognju, ampak v glasu rahlega šepeta; in ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz …«

 

 

V teku stoletij je karmelska karizma rodila številne sadove svetega življenja (gl. tudi poglavje Karmelski svetniki):

	sv. Terezija Ávilska (1515-1582), vedra svetnica, ki ne preneha spodbujati k vedno novemu začenjanju; cerkvena učiteljica, učiteljica poti popolnosti in molitvenega življenja: molitev je zanjo “prijateljski pogovor s Tistim, za katerega vemo, da nas ljubi” – z Bogom
	sv. Janez od Križa (1542 -1591), velik mož samozatajevanja in čudovitih spoznanj o “temni noči, ki je svetla kakor dan”, kadar jo razsvetljuje Božja navzočnost; zavetnik pesnikov v svoji domovini (Španiji) in prav tako cerkveni učitelj
	sv. Terezija iz Lisieuxa (1872 - 1897), najnovejša cerkvena učiteljica in znana po svojem nauku o mali poti predanosti in otroškega zaupanja Bogu
	sv. Edith Stein - Benedikta od Križa (1891 - 1942), velika žena, filozofinja in mučenka, nam pričuje o moči  Kristusovega križa, ki ga je junaško vzela nase za svoje judovsko ljudstvo
	bl. Elizabeta Presvete Trojice (1880 - 1806) iz Dijona je iskala združenje s troedinim Bogom v nebesih svoje duše

Temu seznamu bi mogli prišteti še druge osebe, ki so čast oltarja dosegle z ljubečim in do konca zvestim darovanjem svojega življenja v karmelu. Več kakor 60 se jih spominjamo v liturgičnih molitvah.

 

“Kontemplativni samostani so kakor konice zvonika zemeljske Cerkve, so kakor zastava, ki tam zgoraj prosto plapola v Božjem vetru in po vsej deželi izpričuje Božjo ljubezen.” (von Balthasar)

	Samostani, ki sta jih v 16. stoletju obnovila in ustanovila velika mistika sv. Terezija Ávilska in sv. Janez od Križa, so danes razsejani po vsem svetu: v njih živi približno 11.500 sester (v klavzuri), 4.000 bratov ter več družb, kongregacij in laiških združenj.

V Sloveniji sta dva samostana klavzurnih sester karmeličank: v Sori pri Medvodah (na fotografijah) in v Mirni peči.